Preživeli smo prvo leto!

Pa smo preživeli prvo leto in pihali prvo svečko. Bravo Rolovi! Iz majhne neubolgljene dojenčice, je zrastla v pravo nagajivo punčko, midva pa sva se iz prestrašenih novopečenih staršev, ki nista imela pojma kaj počneta, prelevila v odgovorna starša, ki imata starševstvo v malem prstu. MA DAJ, ŠE SAMA TEMU NE VERJAMEM, KAJ ŠELE VI! Iskreno, še danes nimava pojma, kaj točno počneva, nekatere stvari se sproti naučiva, druge se posrečijo, pa kljub temu nama je uspelo vzgojiti presrečno, živahno, pridno enoletnico. Bi rekla, da sva imela več sreče kot pameti na poti.

PRVI KORAKI?

Pri koraki so za nami in mama je seveda spet jokala. Včeraj, ko sem že mislila, da se bo še na službeni razgovor odplazla, je moja lubica naredila prve korake. Bom iskrena, in vem, da se bo marsikatera izmed vas poistovetila, ko rečem, da sem že bila malce nervozna in si želela, da shodi. Ne vem ali je to posledica pritiska družbe, kjer je trenutno zelo popularno, da otrok že pri 9 mesecih hodi, ali lastne želje, pa vendar se mi zdi, da sem ji kdaj pa kdaj naredila krivico, ko sem si želela, da bi že hodila. Ampak drage moje, če je vaš malček podoben moji Izabeli, ne skrbite, saj sem po posvetu s pediatrinjo izvedela, da je priporočeno, da se naši malčki čim dlje plazijo, da maksimalno razvijejo svoje motorične sporobnosto in občutek za prostor.

NJAM NJAM

Vse je njam njam. Če bi le lahko slišale vik in krik, ko vidi hrano, pa čeprav je večerjala pred 10 minutami. Ta otrok nikdar ni sit. Sej pravim, da je Blaž ne more zatajiti, saj je njegova izrezana slika! Tako da ja, je prav že vse. Hrano ji ponudim v koščkih in prav zabavno jo je spremljati, kako melje s svojimi 7 zobki. Zelo rada je zelenjavo, še raje pa ima eksotično sadje in slasten mango, ki sta ga babi in dedi pripeljala iz Filipinov, je v sekundi izginil.  Sem mislila, da je Blaž s kilo testenin za kosilo velik zalogaj, ampak mislim, da bo mali požeruh kmalu prevzel nagrado za družinskega jedca. Ja, če poznate kakšno starejšo kuharico, se priporočamo, ker dva takšna požeruha pa ne obvladam. Se raje izselim.

NINA NANA

Spalna rutina je ponovno na tirih in spi 12 ur in pol, včasih tudi 13 ur, je pa res, da sedaj podnevi spi le še enkrat. Toliko debat je že bilo na to temo in kot sem že 1000x ponovila, rutina je ključnega pomena v naši zgodbi. 

ZOBKI

Zbokov imamo 7. Malce je bila sitna, ko so ji pred dvema mesecema trije zobki naenkrat poganjali, ampak je borka po mami in je to dobro prenesla.

MALA ČVEKA

Ati, ati, ati je vse kar od nje slišiš. Mama ni tako zelo pomembna. Vesela sem, da kljub temu, da je Blaž veliko odsoten, da je Izabela izjemno navezana na njega, ampak madona, čas bi pa že bil, da se spomni še tistega, ki ji vsak dan menjava pleničke, poje pesmice, se z njo igra, ji kuha… skratka skrbi za njen udoben lifestyle.

KAJ PA MAMA?

Ja, mama je še zmeraj za druge nevidna, ampak vsaj otrok me zadnje precej obrajta. Se počutim prav pomembno, ko me s kristalno modrimi očkami pogleda in mi da vedeti, da me rabi. Ahhh.. Drugače pa je počutje letu dni po porodu super, pretirana utrujenost je izginila skupaj s poporodnimi kilogrami, počasi pa se vrača tudi zanimanje za zunanji svet. Mogoče se sliši smešno, ampak prvo leto življenja sem 99% posvetila njej in sem iz svojih urnikov izključila vse nepotrebne kavice in druge individualne stvari, sedaj ko je že malce večja, pa mi tudi zapaše čvek in kavica, ki ni nujno o otroku.

Tako drage moje, en kratek pregled leta, ki sem ga bila dolžna. Vem, da nekatere dihate z nami in tudi sama rada spremljam prijateljice, katerih otroci rastejo skupaj z Izabelo. Super je, če vidiš in veš, kaj počasi sledi. A ne?

Morem pa vam povedat, da si ob vseh emocijah ne morem pomagati, da ne pomislim, kako čas beži in v kolikor se bo naše življenje odvijalo s hitrostjo, kot se sedaj, bo kmalu stara 18 let. Morem priznat, da me je v tem letu ogromno naučila, predvsem pa me je naučila, da se znam odklopit, cenit majhne stvari in biti prisotna v trenutku. Priporočam! Je neprecenljivo!

Xoxo,

Vanesa Rola

•