Konec zafrkancije, sem rekla! Poletja je konec in otroka je treba spravit nazaj v red. Po dveh mesecih nomadskega življenja, bolečin v križu in izčrpanosti, sem se odločila, da neprespanim nočem in svoji sitnosti naredim konec.
Pol leta sem na glas trobila, kako Izabela super spi, sedaj pa je v dveh mesecih nadoknadila vse za nazaj. Ne spimo. Vso noč prebedimo, jokamo, ploskamo, se nosimo v naročju in smejimo. Od 6 meseca naprej oziroma odkar smo odšli na morje in bili zdoma skoraj 2 meseca, se je najin svet obrnil na glavo. Moja mala zaspanka, ki se je poprej sama uspavala in prespala prav vsako noč, sedaj vso noč razgraja in se zbuja v joku. Zakaj? Ne vem! Pravijo, da v tem času pride do spalne regresije, lahko so zobki, krči, nočne more ali nočne groze…
Dolgo sem tuhtala, kaj je šlo narobe in kaj je vplivalo na novo nastalo situacijo. Ko sem potegnila vse pluse in minuse pod črto, sem kmalu ugotovila, da se je popolnoma spremenila njena rutina. Ja, rutino, ki je bila prej bistven del našega vsakdneva, smo zadnje mesece v nomadskem duhu popolnoma postavili na stranski tir. Gremo v mesto… pa samo še 5 minut… pusti jo, če ni zaspana… daj, da še jo malo pocartam…. ja, izgovorov, da preložimo spanje, je bilo čez poletje ogromno, njen ritem pa se je postavil na glavo in povzročil razpad dobro delujočega sistema. Bravo Rolovi!
Če dobro spim, zmorem marsikaj, če pa mi primankuje spanca in sem izčrpana, pa tudi otrok nima od mene koristi. Tako sem zase in za njo po vaših predlogih pričela iskati odgovore za oba problema, torej da se ponovno sama uspava in da prespi vso noč.
Ugotovila sem, da obstaja več metod, predvsem pa iztopata dva nasprotja, Ferberjeva (izjokavanje) in Searsova metoda (uspavanje). Ne bom lagala, v tistih kriznih trenutkih, ko sem bila sama doma, od bolečin v križu pa komaj dvignila rit iz kavča, sem se spogledovala s Ferberjevo metodo, saj je po mnenju strokovnjakov zelo učinkovita, predvsem pa redno prakticirana v Ameriki. Pa vendar sem mehkužen človek, ki s težkim srcem gleda otroka, ki se neusmiljeno joče, zato sem se odločila, da od vsake metode poberem določene smernice. Namreč, strinjam se s strokovnjaki, ki bolj kot metode, zagovarjajo rutino in ugotovila sem, da je ravno rutina, zraven urejenega in konstantnega časovnega urnika, bistvena smernica pri vseh treningih spanja.
Tako sem ponovno vzpostavila DNEVNO in NOČNO rutino, katera menim, da je bistveno prispevala k Izabelini spečnosti prve pol leta, vse do razpada sistema.
DNEVNA RUTINA:
Pri dnevni rutini je bistveno, da se vsak dan odvija po istem urniku, saj tako otroku pomaga, da se počuti varnega in sproščenega. Predvsem je pomembno, da se zbudi, zaužije obroke in vsak dan počiva ob istem času. Razlika s staro rutino, ki sem jo uvedla ob rojstvu je ta, da sedaj zmeraj spi v svoji zibki, tudi podnevi, saj menim, da je že dovolj velika, da loči dan in noč. Sama pa v tem času celo kaj skuham in pospravim. Ponovno pa sem vzpostavila uspavanje s flaško, belim šumom in ovčko Evan.
NOČNA RUTINA:
Sprememba, ki sva jo vpeljali v nočno rutino je gosti obrok in vsakodnevno kopanje. Ponovno jo uspavam na flaški z umirjeno glasbo, tako kot čez dan.
DNEVNI URNIK
| 7:00 – 8:00 Bujenje |
| 9:00 Zajtrk |
| 10:00 – 12:00 DOPOLDANSKI POČITEK (steklenička AM, beli šum in Evan) |
| 13:00 Kosilo |
| 13:30 Igra, sprehod |
| 15:00 – 17:00 POPOLDANSKI SPANEC (steklenička AM, beli šum in Evan) |
| 18:00 Večerja cc 200 ml |
| 19:00 Kopanje |
| 20:00 Nočno spanje (steklenička AM, beli šum in Evan) |
Zraven rutine se strogo držim novih pravil, in sicer ji zmeraj pred spanjem dam stekleničko adaptiranega mleka, da se utrudi in postane zaspana. Še bolj strogo pa se držim pravila, da je ne uspavam v naročju in v kolikor postane nemirna, jo le nežno božam po telesu. Ko jo položim v zibko prižgem white noise napravo in vklopim ovčko Evana, da ji zapoje serenado, nato pa se oddaljim od zibke. Če zajoka, jo vsakih 2-3 minute preverim in z božanjem (ne vzamem je v naročje, razen, če bi močno jokala) pomirim, pobožam, se odmaknem od zibke in na koncu tudi zapustim sobo.
IZKUŠNJA
Bom iskrena, prvi dan je protestirala z jokom. Po dveh mesecih nošenja v naročju je doživela šok, ko sem jo odložila v zibko in čakala, da zaspi. Tako sem stala pri zibki in jo vsakih nekaj minut pomirila, božala, nato se od zibke oddaljila. Drugi dan ni več bila presenečena, prej jezna, pa vendar je po nekaj minutah rahlega protesta sama zaspala. Tretji dan je brez joka, že ob steklenički mleka, mirno zaspala, kar potrjuje, da je otrok sposoben spremeniti vzorec obnašanja v le nekaj dneh. Glede na kritike treninga spanja, sem se pripravila na najhujše, pa vendar je Izabela novo postavljene meje sprejela boljše, kot sem pričakovala. Teden je naokrog in ne le da se ponovno sama uspava, spi boljše in je na moje zadovljstvo v tem tednu 3 krat prespala vso noč, z enim samim podojem. Morda pa le dobri stari časi niso več tako daleč.
Ne pametujem, zgolj delim svojo izkušnjo. Mogoče pa vam kakšna informacija le uspe pozitivno vplivati na vašega otroka in pripomore k boljši spalni rutini.
Xoxo,
Vanesa Rola
Takeoff with love 