
PREŽIVELI SMO DRUGI MESEC – home alone, brezzobi nasmehi in samostojna punčka
Uh, pa je za nami že drugi mesec. Moja skoraj 5,5 kilska štruca že meri 58 centimetrov in še zmeraj so jo same noge.
Kot verjetno veste, sva ves mesec preživeli sami, saj je bil Blaž v Aziji. Po napornem začetku, ko sem se popolnoma sama znašla z novorojenčkom, sva pogumno preživljali dan za dnem, kmalu pa se hitro navadili in postali nepremagljivi dvojec. Kaj vse mama zmore, ko nima druge izbire. Sama sem jo prvič skopala, postrigla nohtke, pa še na Štrajersko sem jo peljala na obisk in v enem kosu pripeljala nazaj domov. Res sem hitro ugotovila, da manj kompliciraš, boljše je.
Evo, zdaj lahko rečem, da sem se malce bolj sprostila v materinstvu in da vse poteka veliko bolj spontano. Torej ni več Špartanskih urnikov in alarmov za dojenje, pač pa sem se naučila poslušati otroka in njegove želje. Pravijo, da ima dojenček 10 različnih oblik joka, jaz pa sem očitno mojster, ki v sekundi razbere, kaj želi mali Kitajc povedati. No, enih 5 sedaj že hitro prepoznam, lakota, zaspanost, napenjanje, pozornost in histerija.
Še raje kot histerijo pa imam njene prikupne nasmehe. Že v prvem mesecu sem tu in tam dobila kakšen nasmeh, vendar pravijo, da so to bili zgolj mišični refleksi. No sedaj, ko jo pobožam, dobim tistega ta pravega. In nič ni lepšega kot pa, ko jo zjutraj zbudim in iz zibke dobim nazaj en brezzobi nasmeh. Polepša mi ves dan.
Novost pri dveh mesecih še je, da je glavica veliko bolj stabilna. Z veseljem jo vsak dan opazujem, kako postaja vse bolj samostojna. Se že bojim dneva, ko bo rekla, mami ne rabim te več… No, zaenkrat smo še pri kravicah, ki jih paseva vsak dan, večkrat po par minut (sicer nekateri zagovarjajo, 1 uro na dan). Stimuliram jo z raznimi barvnimi igračkami in glasovi in včasih se še sama sebi čudim kakšne ”face pokam”. Ubogi otrok. Če bi le lahko že hodila, bi hitro zbežala.
In pa sanje vsake mamice, Izabela že vsako noč spi v enem kosu od 7-9 ur. Pa naj mi kakšna mamica še reče, da tako majhen otrok nima rutine. Ima jo. Vse o najini rutini pa lahko pričakuješ v naslednji objavi.
Pa še to, ponovno sem ji spekla tortico. Očitno bo tart cake postala naša mala tradicija, ampak tokrat jo je poskusil tudi Blaž, ki pa pravi, da lepše izgleda kot se okusi.
V obvezno opremo pri 2 mesecih, zraven že poprej omenjene, spada te dneve predvsem igralna podloga Done by deer, saj je v teh trenutkih zelo pomembno razvijanje motoričnih sposobnostih otroka. Tako na njej preživiva polovico budnega časa. In pa seveda pisane igračke, ki pritegnejo njeno pozornost. No, v našem primeru na igralnem loku visi tudi Kung-Fu panda, ki jo je ati privlekel iz Kitajske. Zelo sem bila vesela te nove pridobitve…
WE SURVIVED SECOND MONTH – home alone, toothless smiles and independent girl
Wow, we survived another month. My 5.5 kg loaf is already 58 cm tall and she has been growing up to fast.
As you probably know, we have spent the whole month alone, without Blaž, since he was on tour in Asia. At first I was terrified what to do with the baby by myself, far away from grandparents and all the help, but we bravely survived day after day. We, moms are real life superheros. What we all can do when we have no other option, is incredible. I bath my baby for the first time, cut her nails and drove her on the other side of Slovenia to visit my parents and even got her back all safe and sound. All this by myself with less than 2 month old baby. I quickly realized the less you complicate, the better it is.
Now I can finally say, I am way more relaxed and enjoying maternity. No more strict routines for feeding and diaper change, I learned to listen to my baby and it got easier. They say baby has 10 different crying sounds and by now I learned 5 of them, hunger, tiredness, tension, attention and hysteria. Much easier when I know what my little one wants from me.
But more than her crying sounds I adore her laughs. I got few smiles before, but as you probably know, those were just muscular reflexes. Well, now I get real ones, those precious toothless smiles that brighten my day.
As well there is a big difference in her head and posture stability. She is growing up too fast and I am afraid that the day when she will say ,,mom I don’t need you” will come too soon. But until then we are doing tummy time every day for few minutes.
I can also proudly say that Izabela is sleeping now from 7-9 hours per night, all together from 11-12 hours. And to all of those who don’t believe that babies can have sleeping routine, well they do. More about that in my next post.
Month three bring it on!
With love,
Vanesa S.