PREŽIVELI SMO 1 MESEC- prva mini svečka, obisk pediatra in babe žabe
Kot bodoča žena tenisača vem, da je male zmage potrebno proslavljati v življenju, še posebej, ko so težko priigrane. Kakšen mesec! Življenje se mi je čez noč obrnilo na glavo, ampak ne bi zamenjala za nič na svetu.
Kot že pove naslov, Izabela je pihala svojo prvo mini svečko in sem, kot se spodobi, praznovala malo zmago ter SAMA SEBI spekla torto. Ah, te norije, ki jih mame počnemo za svoje otroke… ampak slikce so pa izpadle naravnost čudovito.
Ni pa vse tako rožnato, kot je bila tortica. Zadnji teden je potekal v znamenju polivanja. In to ne tistega veselega, ki ga je Blaž doživel ob rojstvu Izabele, pač pa otroškega polivanja oziroma bruhanja. Iskreno, zdi se mi, da smrdim po bruhecu noč in dan. Nič kaj glamurozno. Pralni stroj in sušilec pa sta moj najljubši tandem in obratujeta noč in dan. Resnično se mi zdi, da je praznik, če preživimo ves dan v enem bodiju in hlačkah, saj če jih že ne pobruha, pa od spodaj kaj prileti…
Druga stvar s katero se moram pohvaliti pa je, da sva z Izabelo že skoraj 2 tedna popolnoma sami, saj naju je Blaž zapustil in odšel na Japonsko ter Kitajsko. Bila sem v dvomih, kako bova preživeli in sem za vsak slučaj spakirala SOS torbo za Štajersko, ampak do sedaj še ni bilo potrebe. Še sama sebi se čudim, kaj vse mama zmore, še posebej v situacijah, ko ugotoviš, da je topel tuš in stranišče v miru, luksuz. Še dobro, da ima Izabela najboljšo teto, ki živi Ljubljani in se rada pride cartat. Tako si tiste pol ure z užitkom privoščim topel tuš, pa še lase mi kdaj pa kdaj uspe umiti.
Tretja novost je bil prvi pregled pri pediatru in naša punčka že tehta 4680g in meri 55,7 cm v dolžino (iskreno so jo same noge, saj je dolga kot ponedejek), k čemur definitivno niso prispevali mojo geni.
Kot zadnje, pa smo v naš seznam obvezne opreme, zraven stvari iz prvega, drugega in tretjega tedna, dodali še igralno površino, kjer se vsak dan igra in pase kravice.
WE SURVIVED FIRST MONTH – first mini cake, doctors visit and girls power
They always say you have to celebrate small victories, especially when you work hard for them. What a month! My life has turned upside down, but I wouldn’t change a thing.
First thing first, Izabela had her first mini B-day and of course mommy had to bake her-SELF a mini cake. Ohh, all the crazy things moms do out of love. She couldn’t taste it but pictures turned out fantastic.
But not everything was/is so delicious as the cake. Last weeks were rough due to Izabela and her spitting up. Honestly, I feel I smell like burp all day and night. Very glamorous…
But the second thing I am very proud of is that, Blaz has left us for Asia, so me and the baby are completely alone for more more than two weeks already. And guess what… we are still alive. I did packed my SOS bag, just in case, but luckily is still sitting in the closet.
Ohhh, and did I mention our first doctors visit went pretty well. She has grown so much and now weights 4680 g. I can hardly lift her up from the crib.
Can’t wait to see what second month will bring.
With love,
Vanesa S.
Takeoff with love 